Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen  –

za vse bolnike, trpeče, osamljene, umirajoče…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

IZGUBLJEN IN JE NAJDEN

…

• O SVETI KRIŽ  ŽIVLJENJA LUČ…

Evangelij po Luku

Lk 5,1-3.11-32Lk 5,1-3.11-32
English: World English Bible - WEB
5 ¹ Now it happened, while the multitude pressed on him and heard the word of God, that he was standing by the lake of Gennesaret. ² He saw two boats standing by the lake, but the fishermen had gone out of them, and were washing their nets. ³ He entered into one of the boats, which was Simon’s, and asked him to put out a little from the land. He sat down and taught the multitudes from the boat. ¹¹ When they had brought their boats to land, they left everything, and followed him. ¹² It happened, while he was in one of the cities, behold, there was a man full of leprosy. When he saw Jesus, he fell on his face, and begged him, saying, “Lord, if you want to, you can make me clean.” ¹³ He stretched out his hand, and touched him, saying, “I want to. Be made clean.” Immediately the leprosy left him. ¹⁴ He charged him to tell no one, “But go your way, and show yourself to the priest, and offer for your cleansing according to what Moses commanded, for a testimony to them.” ¹⁵ But the report concerning him spread much more, and great multitudes came together to hear, and to be healed by him of their infirmities. ¹⁶ But he withdrew himself into the desert, and prayed. ¹⁷ It happened on one of those days, that he was teaching; and there were Pharisees and teachers of the law sitting by, who had come out of every village of Galilee, Judea, and Jerusalem. The power of the Lord was with him to heal them. ¹⁸ Behold, men brought a paralyzed man on a cot, and they sought to bring him in to lay before Jesus. ¹⁹ Not finding a way to bring him in because of the multitude, they went up to the housetop, and let him down through the tiles with his cot into the midst before Jesus. ²⁰ Seeing their faith, he said to him, “Man, your sins are forgiven you.” ²¹ The scribes and the Pharisees began to reason, saying, “Who is this that speaks blasphemies? Who can forgive sins, but God alone?” ²² But Jesus, perceiving their thoughts, answered them, “Why are you reasoning so in your hearts? ²³ Which is easier to say, ‘Your sins are forgiven you;’ or to say, ‘Arise and walk?’ ²⁴ But that you may know that the Son of Man has authority on earth to forgive sins” , “I tell you, arise, and take up your cot, and go to your house.” ²⁵ Immediately he rose up before them, and took up that which he was laying on, and departed to his house, glorifying God. ²⁶ Amazement took hold on all, and they glorified God. They were filled with fear, saying, “We have seen strange things today.” ²⁷ After these things he went out, and saw a tax collector named Levi sitting at the tax office, and said to him, “Follow me!” ²⁸ He left everything, and rose up and followed him. ²⁹ Levi made a great feast for him in his house. There was a great crowd of tax collectors and others who were reclining with them. ³⁰ Their scribes and the Pharisees murmured against his disciples, saying, “Why do you eat and drink with the tax collectors and sinners?” ³¹ Jesus answered them, “Those who are healthy have no need for a physician, but those who are sick do. ³² I have not come to call the righteous, but sinners to repentance.”

WP-Bible plugin

1 Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2 Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3 Tedaj jim je povedal tole priliko: Prilika o izgubljenem sinu 11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. 25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

RAZMIŠLJANJA O SKRIVNOSTIH JEZUSOVEGA TRPLJENJA MED ROŽNIM VENCEM BOŽJEGA USMILJENJA V LUČI  EVANGELIJA …

…

…

…

ki je za nas krvavi pot potil…

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se v stiski zatečeš k Očetu. V samoti se v molitvi pogovarjaš z Njim. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato vdano skleneš: “Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da v stiski le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, Ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko Jezus poti krvavi pot. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas bičan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te  po krivici obsodimo na smrt. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zaupno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat ko se branimo krivičnih sodb le redko pomislimo, da smo se morda preveč odaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, Ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko je Jezus obsojen na sramotno smrt.  Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas s trnjem kronan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te naša prevzetnost okrona s trnjem. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zaupno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat, ko se čutimo ponižane, le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko je Jezus okronan s trnjem. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

ki je za nas težki križ nesel

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Ti naložimo težko breme naših grehov.  Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zapno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat, ko zavračamo bližnje zaradi njihovih slabosti, le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko Jezusu naložimo težki križ naših slabosti. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas križan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te naši grehi pribijejo na križ. Ko nam vse odpustiš,  dušo v Očetove roke izročiš. V Očetovih rokah smrti pač ni. Zato glej, tretji dan zopet živiš in nas ljubiš  vekomaj, amen!

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da pogosto pozabljamo na Tvojo obljubo:

”Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.”

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko ti v naročje položimo mrtvega Jezusa. Mati, izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili, da bi se lahko z Njim vso večnost veselili.

…

…

…

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:  ….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.
O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.  Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

Sprejmi  po rokah Marije v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…

Sestra Pavlina je sv.Tereziji Deteta Jezusa tri mesece pred prvim svetim obhajilom sestavila

molitveno knjižico  kot pripomoček za pripravo.

Terezija je dan za dnem nizala žrtvice

in ponavljala vzdihe iz knjižice. Opravila je tridnevne duhovne vaje. O samem prejemu Jezusa je zapisala:

“Najlepši dan vseh dni je slednjič prišel. Kakšne nedopovedljive vtise so v moji duši zapustile vse drobne malenkosti tega rajskega dne.

O, kako sladak je bil ta prvi Jezusov poljub moji duši! Poljub ljubezni je bil. Čutila sem se ljubljeno, pa tudi jaz sem govorila:

“Ljubim Te, za vselej se Ti izročim!”

p.Anton Nadrah, iz knjižice Evharistija in svetost

2. knjiga kraljev

2 Kr 5,1-152 Kr 5,1-15
English: World English Bible - WEB
5 ¹ Now Naaman, captain of the army of the king of Syria, was a great man with his master, and honorable, because by him Yahweh had given victory to Syria: he was also a mighty man of valor, but he was a leper. ² The Syrians had gone out in bands, and had brought away captive out of the land of Israel a little maiden; and she waited on Naaman’s wife. ³ She said to her mistress, Would that my lord were with the prophet who is in Samaria! then would he recover him of his leprosy. ⁴ One went in, and told his lord, saying, Thus and thus said the maiden who is of the land of Israel. ⁵ The king of Syria said, Go now, and I will send a letter to the king of Israel. He departed, and took with him ten talents of silver, and six thousand pieces of gold, and ten changes of clothing. ⁶ He brought the letter to the king of Israel, saying, Now when this letter is come to you, behold, I have sent Naaman my servant to you, that you may recover him of his leprosy. ⁷ It happened, when the king of Israel had read the letter, that he tore his clothes, and said, Am I God, to kill and to make alive, that this man does send to me to recover a man of his leprosy? but consider, I pray you, and see how he seeks a quarrel against me. ⁸ It was so, when Elisha the man of God heard that the king of Israel had torn his clothes, that he sent to the king, saying, Why have you torn your clothes? let him come now to me, and he shall know that there is a prophet in Israel. ⁹ So Naaman came with his horses and with his chariots, and stood at the door of the house of Elisha. ¹⁰ Elisha sent a messenger to him, saying, Go and wash in the Jordan seven times, and your flesh shall come again to you, and you shall be clean. ¹¹ But Naaman was angry, and went away, and said, Behold, I thought, He will surely come out to me, and stand, and call on the name of Yahweh his God, and wave his hand over the place, and recover the leper. ¹² Aren’t Abanah and Pharpar, the rivers of Damascus, better than all the waters of Israel? may I not wash in them, and be clean? So he turned and went away in a rage. ¹³ His servants came near, and spoke to him, and said, My father, if the prophet had bid you do some great thing, wouldn’t you have done it? how much rather then, when he says to you, Wash, and be clean? ¹⁴ Then went he down, and dipped himself seven times in the Jordan, according to the saying of the man of God; and his flesh came again like the flesh of a little child, and he was clean. ¹⁵ He returned to the man of God, he and all his company, and came, and stood before him; and he said, See now, I know that there is no God in all the earth, but in Israel: now therefore, please take a present from your servant.

WP-Bible plugin

Naamán ozdraví 5 1 Naamán, vojskovodja arámskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodarju in zelo ugleden, kajti po njem je GOSPOD naklonil Arámcem zmago. Toda mož, hraber vojščak, je postal gobav. 2 Ko so Arámci šli na vojni pohod, so pripeljali iz izraelske dežele majhno deklico, da je stregla Naamánovi ženi. 3 Pa je rekla svoji gospodarici: »O, ko bi bil moj gospod pri preroku, ki je v Samariji! Tedaj bi ga ozdravil njegove gobavosti.« 4 Prišel je, sporočil svojemu gospodarju in rekel: »To in to je rekla deklica, ki je iz izraelske dežele.« 5 Arámski kralj je rekel: »Le pojdi, jaz pa bom poslal pismo izraelskemu kralju.« Odpravil se je torej na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil. 6 Izraelskemu kralju je izročil pismo s tole vsebino: »Zdaj torej, ko pride to pismo do tebe, glej, sem poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da ga ozdraviš njegove gobavosti.« 7 Ko je izraelski kralj pismo prebral, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ko ta pošilja k meni nekoga, da ga ozdravim gobavosti! Spoznajte vendar in sprevidite, da se hoče spreti z menoj!« 8 Ko pa je Božji mož Elizej slišal, da je izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, je kralju poslal sporočilo in rekel: »Zakaj si pretrgal oblačila? Naj pride k meni pa bo vedel, da je prerok v Izraelu!« 9 Prišel je torej Naamán s svojimi konji in z vozovi in se ustavil pri vratih Elizejeve hiše. 10 Elizej je poslal k njemu sla z naročilom: »Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu, pa se ti meso povrne in boš čist.« 11 Toda Naamán se je razjezil, odšel in rekel: »Glej, rekel sem si, da bo gotovo prišel ven, se ustopil in klical ime GOSPODA, svojega Boga, mahal z roko nad bolnim mestom in tako ozdravil gobavost. 12 Mar nista damaščanski reki Abána in Parpár boljši kot vse izraelske vode? Ali se ne bi mogel v njiju umiti in se tako očistiti?« Obrnil se je in razburjen odšel. 13 Njegovi služabniki pa so pristopili in mu govorili; rekli so: »Oče, ko bi ti prerok ukazal kaj težkega, mar ne bi tega storil? Koliko bolj, ko ti je naročil: Umij se in boš čist!« 14 Tedaj je šel in se sedemkrat potopil v Jordanu, po besedi Božjega moža. In njegovo meso je spet postalo kakor meso majhnega dečka; bil je čist. 15 Potem se je z vsem spremstvom vrnil k Božjemu možu. Ko je prišel, je stopil predenj in rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu. Sprejmi zdaj, prosim, darilo od svojega služabnika!«

Psalmi 42,2-3Psalmi 42,2-3 English: World English Bible - WEB 2 My soul thirsts for God, for the living God. When shall I come and appear before God? 3 My tears have been my food day and night, While they continually ask me, “Where is your God?” WP-Bible plugin 2 Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. 3 Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?

Psalmi 43,3-4Psalmi 43,3-4 English: World English Bible - WEB 3 Oh, send out your light and your truth. Let them lead me. Let them bring me to your holy hill, To your tents. 4 Then I will go to the altar of God, To God, my exceeding joy. I will praise you on the harp, God, my God. WP-Bible plugin 3 Pošlji svojo luč in svojo zvestobo, ti naj me vodita; naj me pripeljeta k tvoji sveti gori, k tvojemu bivališču. 4 Stopil bom k Božjemu oltarju, k Bogu veselja moje radosti; hvalil te bom s citrami, o Bog, moj Bog.

Evangelij po Luku

Lk 4,24-30Lk 4,24-30
English: World English Bible - WEB
24 He said, “Most assuredly I tell you, no prophet is acceptable in his hometown. ²⁵ But truly I tell you, there were many widows in Israel in the days of Elijah, when the sky was shut up three years and six months, when a great famine came over all the land. ²⁶ Elijah was sent to none of them, except to Zarephath, in the land of Sidon, to a woman who was a widow. ²⁷ There were many lepers in Israel in the time of Elisha the prophet, yet not one of them was cleansed, except Naaman, the Syrian.” ²⁸ They were all filled with wrath in the synagogue, as they heard these things. ²⁹ They rose up, threw him out of the city, and led him to the brow of the hill that their city was built on, that they might throw him off the cliff. ³⁰ But he, passing through the midst of them, went his way.

WP-Bible plugin

24 In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. 25 Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, 26 toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. 27 Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.« 28 Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. 29 Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. 30 On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.

vir

OČE,

nič ni tako težko,

kot pravo odpuščanje,

posebno našim bližnjim,

ki so nas resnično prizadeli.

Kako težko je tako odpuščanje!

Toliko izgovorov lahko najdemo:

Naj začnem jaz?

Je vredno?

Je težko odpustiti?

Je sploh mogoče?

Oče,

vemo, da sprava in odpuščanje

lahko prideta le od tebe.

Prosimo,

podeli nam milost odpuščanja.

Moč, da se spravimo

s tistimi, ki živijo pod našo streho,

s tistimi, ki so daleč proč.

Pomagaj nam ljubiti tudi naše sovražnike.

Ne dovoli, da v naših srcih ostaneta zamera in jeza.

Daj nam moč za prvi korak,

in postali bomo podobni tebi.

(po kardinal Godfried Daneels)

Papež Janez Pavel II,

je na materinski dan 25.3.1984, ves svet posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu

in nas povabil, da iz MATERINSKEGA DNE naredimo pravi praznik tako, da se na ta dan zavestno posvetimo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu in po Marijinem Srcu tudi Jezusovemu Srcu, saj Marija vedno vodi k Jezusu.  Zavestno in zaupno jo sprejmimo za svojo Božjo Mater.

Letos se bomo na posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu pripravljali Z DEVETDNEVNICO, ki jo bomo začeli v torek 16.marca.

Zakaj?

• Bistvo posvetitve je v skladu s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Marijinemu Srcu in po njem Jezusovemu Srcu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to posvetitvijo se zavestno obnovi in poglobi krstna posvetitev Bogu.

Vsi ljudje smo Jezusovi, ker je naš Stvarnik in Odrešenik. Še bolj smo po svetem krstu njegovi vsi kristjani. Pripadnost Jezusu moramo potrditi in jo nato vedno znova potrjevati z osebno odločitvijo zanj. To se na odličen način zgodi pri dobro pripravljeni posvetitvi Jezusovemu Srcu.

Nismo le Jezusovi, ampak tudi Marijini, saj je naša duhovna mati. Kdor se izroči Marijinemu Srcu, ga ona izroči Jezusovemu. Ona je bližnjica k Jezusu, srednica in priprošnjica pri njem.

Velja pravilo sv. Ludvika Grigniona Montfortskega: Po Mariji k Jezusu!

V polnem pomenu se lahko posvetimo samo Bogu, zato tudi Jezusu, ki ni samo pravi človek, ampak tudi pravi Bog. Devici Mariji se posvetimo le v širšem (analognem) pomenu te besede, zato v soglasju z novejšimi navodili Apostolskega sedeža raje uporabljamo izraz ‘izročitev’, ‘podaritev’.

S posvetitvijo po Mariji izročimo Jezusu:

• svojo dušo in telo,
• duhovni napredek,
• svoje molitve,
• žrtve in dobra dela,
• svoje skrite duhovne boje,
• prizadevanje za čistost duše,
• različne križe,
• zdravstveno stanje,
• svojo družino,
• znance in prijatelje,
• svoj poklic in
• materialne dobrine.

V nas se začne novo življenje, ki je oblikovano po Jezusovem in Marijinem Srcu.

• Če se zavestno podarimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se nam tudi onadva podarita na nov način. Gre za zavezo dveh ljubezni.

• Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last in onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino.