Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen  –

za vse bolnike, trpeče, osamljene, umirajoče…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

IZGUBLJEN IN JE NAJDEN

…

• O SVETI KRIŽ  ŽIVLJENJA LUČ…

Evangelij po Luku

Lk 5,1-3.11-32Lk 5,1-3.11-32
English: World English Bible - WEB
5 ¹ Now it happened, while the multitude pressed on him and heard the word of God, that he was standing by the lake of Gennesaret. ² He saw two boats standing by the lake, but the fishermen had gone out of them, and were washing their nets. ³ He entered into one of the boats, which was Simon’s, and asked him to put out a little from the land. He sat down and taught the multitudes from the boat. ¹¹ When they had brought their boats to land, they left everything, and followed him. ¹² It happened, while he was in one of the cities, behold, there was a man full of leprosy. When he saw Jesus, he fell on his face, and begged him, saying, “Lord, if you want to, you can make me clean.” ¹³ He stretched out his hand, and touched him, saying, “I want to. Be made clean.” Immediately the leprosy left him. ¹⁴ He charged him to tell no one, “But go your way, and show yourself to the priest, and offer for your cleansing according to what Moses commanded, for a testimony to them.” ¹⁵ But the report concerning him spread much more, and great multitudes came together to hear, and to be healed by him of their infirmities. ¹⁶ But he withdrew himself into the desert, and prayed. ¹⁷ It happened on one of those days, that he was teaching; and there were Pharisees and teachers of the law sitting by, who had come out of every village of Galilee, Judea, and Jerusalem. The power of the Lord was with him to heal them. ¹⁸ Behold, men brought a paralyzed man on a cot, and they sought to bring him in to lay before Jesus. ¹⁹ Not finding a way to bring him in because of the multitude, they went up to the housetop, and let him down through the tiles with his cot into the midst before Jesus. ²⁰ Seeing their faith, he said to him, “Man, your sins are forgiven you.” ²¹ The scribes and the Pharisees began to reason, saying, “Who is this that speaks blasphemies? Who can forgive sins, but God alone?” ²² But Jesus, perceiving their thoughts, answered them, “Why are you reasoning so in your hearts? ²³ Which is easier to say, ‘Your sins are forgiven you;’ or to say, ‘Arise and walk?’ ²⁴ But that you may know that the Son of Man has authority on earth to forgive sins” , “I tell you, arise, and take up your cot, and go to your house.” ²⁵ Immediately he rose up before them, and took up that which he was laying on, and departed to his house, glorifying God. ²⁶ Amazement took hold on all, and they glorified God. They were filled with fear, saying, “We have seen strange things today.” ²⁷ After these things he went out, and saw a tax collector named Levi sitting at the tax office, and said to him, “Follow me!” ²⁸ He left everything, and rose up and followed him. ²⁹ Levi made a great feast for him in his house. There was a great crowd of tax collectors and others who were reclining with them. ³⁰ Their scribes and the Pharisees murmured against his disciples, saying, “Why do you eat and drink with the tax collectors and sinners?” ³¹ Jesus answered them, “Those who are healthy have no need for a physician, but those who are sick do. ³² I have not come to call the righteous, but sinners to repentance.”

WP-Bible plugin

1 Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2 Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3 Tedaj jim je povedal tole priliko: Prilika o izgubljenem sinu 11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. 25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

RAZMIŠLJANJA O SKRIVNOSTIH JEZUSOVEGA TRPLJENJA MED ROŽNIM VENCEM BOŽJEGA USMILJENJA V LUČI  EVANGELIJA …

…

…

…

ki je za nas krvavi pot potil…

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se v stiski zatečeš k Očetu. V samoti se v molitvi pogovarjaš z Njim. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato vdano skleneš: “Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da v stiski le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, Ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko Jezus poti krvavi pot. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas bičan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te  po krivici obsodimo na smrt. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zaupno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat ko se branimo krivičnih sodb le redko pomislimo, da smo se morda preveč odaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, Ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko je Jezus obsojen na sramotno smrt.  Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas s trnjem kronan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te naša prevzetnost okrona s trnjem. Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zaupno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat, ko se čutimo ponižane, le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko je Jezus okronan s trnjem. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

ki je za nas težki križ nesel

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Ti naložimo težko breme naših grehov.  Čutiš Njegovo ljubečo bližino, zato zapno prosiš: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da takrat, ko zavračamo bližnje zaradi njihovih slabosti, le redko pomislimo, da smo se morda preveč oddaljili od nebeškega Očeta.

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko Jezusu naložimo težki križ naših slabosti. Izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili in se veseli naše bližine.

…

…

…

Ki je za nas križan bil

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.  Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

…

Izgubljeni sin vstane in gre k očetu. Ko je še daleč, ga oče zagleda in se ga usmili, priteče, ga objame in poljubi. Takšen je tudi nebeški Oče.

Tudi Ti se zatečeš k Očetu, ko Te naši grehi pribijejo na križ. Ko nam vse odpustiš,  dušo v Očetove roke izročiš. V Očetovih rokah smrti pač ni. Zato glej, tretji dan zopet živiš in nas ljubiš  vekomaj, amen!

Zbrani v Tvojem imenu Ti skesano priznamo, da pogosto pozabljamo na Tvojo obljubo:

”Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.”

Mati Marija, ti zaupaš v Očetovo dobroto tudi takrat, ko ti v naročje položimo mrtvega Jezusa. Mati, izprosi nam milost, da bomo v svetem obhajilu začutili, da se nas Bog usmili, da bi se lahko z Njim vso večnost veselili.

…

…

…

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:  ….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.
O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.  Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

Sprejmi  po rokah Marije v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…