Janez Vianney je učil:

“Ko stopite v cerkev in pomočite prst v blagoslovljeno vodo, ko nosite roko k čelu, da se pokrižate, poglejte tabernakelj: naš Gospod Jezus Kristus vratca malo odpre, da vas blagoslovi.

Ko bi imeli angelske oči in bi videli našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je navzoč na tem oltarju in nas gleda, kako bi ga ljubili!

Ne da bi se hoteli več ločiti od njega; vedno bi hoteli ostati pri njegovih nogah.

To bi bil predokus nebes; vse drugo bi nam postalo dolgočasno. Toda – manjka nam vere! Smo ubogi slepci; meglo imamo pred očmi. Samo vera bi mogla razgnati to meglo.”

p.Anton Nadrah, iz knjižice Evharistija in svetost