Ko je bil SVETI IGNACIJ LOYOLSKI

posvečen za duhovnika, ni imel takoj nove maše, ampak se je nanjo poldrugo leto pripravljal z molitvijo in hrepenenjem. Hotel jo je darovati v Betlehemu ali v kakem drugem kraju v Sveti deželi. Ker to ni bilo mogoče, je za novo mašo izbral božično noč leta 1538. V pismu sorodnikom v Loyoli je zapisal, da jo je daroval na oltarju Gospodovih jaslic v baziliki Marije Velike “v veliki pobožnosti in poln Božjih razsvetljenj.”

Sploh je bilo značilno za mašne daritve sv.Ignacija, da je med njimi imel prisrčne pogovore z Bogom.

Med mašno daritvijo je najgloblje doživljal Boga

in najvišjo stopnjo mističnega združenja z Njim.

p.Anton Nadrah,  iz knjižice Evharistija in svetost