V Sveti Trojici se Sin v neizmerni ljubezni od vekomaj ves podarja Očetu. Od učlovečenja in odrešenja dalje hoče v to darovanje Oče pritegniti vse ljudi in vse stvarstvo. To vključevanje se vrši neprestano sredi sveta, čeprav se je načelno za vse vesoljstvo izvršilo že s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. Vendar se mora v to darovanje vedno znova vključevati vsak rod in vsak posameznik.

Kristusu ni potrebno, da bi se daroval pod podobama kruha in vina. Zanj zadostuje tista večna daritev Očetu. Evharistična daritev je zaradi nas, da bi vse naše življenjske daritve dobile svojo veliko vrednost, svojo krono. Brez evharistične daritve, ki pomeni trajanje kalvarijske daritve skozi vse veke, so namreč daritve zelo uboge. Evharistična daritev je po nauku 2.vatikanskega koncila vir in višek vsega krščanskega življenja. ( C 11)

Če je kristjan po besedah pesnika  Simona Gregorčiča daroval Bogu na oltarju svojega srca sredi vsakdanjega življenja, bodo te daritve dosegle pri evharističnem oltarju svoj vrhunec.

p.Anton Nadrah, iz knjižice Posvečevanje življenja