Velik del človeštva je zakopan v praktični materializem, samo v ta svet, kakor da Boga ni. Skrbi samo za boljši kos kruha. Iz življenja hoče iztisniti čimveč žitkov. Usmerjen je v storilnost, v kvantitativno ali količinsko smer. Hoče čimveč proizvajati, da bi čimveč imel, čimveč užival.

Naš znani psiholog akademik dr.Anton Trstenjak ugotavlja: “Ljudje  v gonji za zaslužkom, za užitkom in priznanjem, zabavo in slavo, bogastvom in oblastjo, zdravjem in srečo, ne živijo več svojega pravega življenja, živijo samo še življenje živčne napetosti, pritiska in “kroničnega strahu”.

Trezni misleci naglašajo, da je rešitev za današnjo porabniško in uživaško družbo samo v temeljni preusmeritvi od kvantitete ali količine h kvaliteti ali kakovosti življenja. Ne gre za to, da bi čimveč imeli, ampak da bi bili čimbolj ljudje in kristjani. Človek ne živi samo od kruha. Tudi od užitkov ne.  V človeku je treba prebujati smisel za duhovni svet in duhovno življenje. Tu imajo nenadomestljivo mesto vera v Boga, molitev in mašna daritev.

Anton Nadrah,  iz knjižice Posvečevanje življenja