Častitljivega starca so vprašali: “Kateri so bili v vašem življenju najtežji koraki?” Odgovoril je:

“Tisti, ki so me vodili v spovednico.”

Na vprašanje: “Kateri so bili pa vaši najlažji koraki?” je odvrnil: “Tisti, ki so me po dobri spovedi vodili iz spovednice.”

Po padcu v greh zopet najdemo izgubljeno srečo tako, da se spravimo z Bogom in z bližnjimi, pa tudi s samim seboj. Če se kristjan zaveda, da je napravil velik greh, se mora zateči k studencu Božjega usmiljenja, k spovedi. Kdor resno vzame zakrament sprave, bo zopet našel mir v svoji duši.

Za dobro sodelovanje z mašno daritvijo je nujno neprestano spreobračanje. Od greha se moramo vedno znova odtrgati in zopet kreniti na pot dobrega. Čeprav delamo samo male grehe, je dobro, da gremo večkrat k spovedi.

Grehi prihajajo iz našega srca. Srce se vedno znova zanje odloča: “Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. To je tisto, kar omadežuje človeka.”

Mt 15,19Mt 15,19
English: World English Bible - WEB
19 For out of the heart come forth evil thoughts, murders, adulteries, sexual sins, thefts, false testimony, and blasphemies.

WP-Bible plugin

Zato je potrebno ozdraviti naše srce. To more le Božji Zdravnik. Z njim moramo sodelovati. Svobodno se moramo odvrniti od zla, kakor smo se svobodno zanj odločili. Dejavno sodelovanje z mašno daritvijo veča našo svobodo za dobro.

Mislečemu kristjanu se poraja vprašanje, zakaj Bog sploh dopusti greh. Bog, ki je svetost, greha noče. Želi, da bi se vsi ravnali po njegovi volji. Želi, da bi vsi upoštevali prošnjo v očenašu: “Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.”

Bog dopusti greh, ker je pustil človeku svobodo. Bog kot najvišja svoboda hoče, da se zanj odločamo svobodno. Zato noče nikogar prisiliti, da bi se odločil Zanj in Njegovo voljo ter bi tako ne delal zla ali greha. Bog noče hlapcev, ampak svobodne ljudi. Brez svobode bi človek ne bil človek. Brez svobode bi človek ne napredoval na poti kreposti. Ne bi bil zmagovalec v boju.

Nikogar noče prisiliti, da bi s srcem ljubil kakega človeka ali Boga. Življenje na zemlji je čas odločanja za ljubezen ali proti  njej. Kakor se bomo odločili zdaj, takšna bo naša odločitev za vso večnost.

Človek se zato, ker je svoboden, lahko odloči za zlo, greh. Izbere si trenutni užitek, ki je povezan z grehom, ne pa krepostno dejanje, ki obeta srečo šele v prihodnosti.

Že prva dva človeka sta prelomila Božjo voljo. Greh na začetku človeškega rodu je bil greh napuha, ki je korenina vsakega greha. Napoved hudobnega duha, da bosta prva dva človeka kakor Bog, se je sprevrgla in pripeljala do suženjstva grehu in neurejenim strastem.

Bog dopušča greh, ker ga lahko porabi za dobro. Sv.Avguštin pravi: “Bog je tako dober, da tudi zlo porabi za dobro. Ker je Bog neskončno mogočen, nikakor ne bi dopustil zla, če ga ne bi mogel z neskončno dobroto porabiti za dobro.”

Bog vključuje v svoj načrt zlo, kakor porabi slikar sence na sliki, kakor glasbenik pavze pri melodiji. Papež Janez Dobri je dejal: “Bog zato dopušča senco, da bi svetloba lahko toliko bolj prišla do izraza.”

Z grehom je povezano učlovečenje Božjega Sina in odrešenje človeškega rodu, ta je največji čudež Božje ljubezni. V velikonočni hvalnici na veliko soboto slišimo besede: “O zares, Adamov greh je bil potreben, da je bil izbrisan s Kristusovo smrtjo. O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika.”

Dejstvo greha je za nas povabilo, da bi sodelovali pri Kristusovem odreševanju sveta izpod oblasti greha, svojega in drugih. Z bojem zoper greh izpopolnjujemo svet in rastemo v svetosti ter si z njim zaslužimo nebesa.

p.Anton Nadrah ( iz knjižice Posvečevanje življenja)