Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen v SLO in EU –

za vse bolnike, trpeče, osamljene, umirajoče…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

OTROK, ODPUŠČENI SO TI GREHI

…

• Aleluja
• iz evangelija po Marku Mr 2,1-12Mr 2,1-12
  English: World English Bible - WEB
  2 ¹ When he entered again into Capernaum after some days, it was heard that he was in the house. ² Immediately many were gathered together, so that there was no more room, not even around the door; and he spoke the word to them. ³ Four people came, carrying a paralytic to him. ⁴ When they could not come near to him for the crowd, they removed the roof where he was. When they had broken it up, they let down the mat that the paralytic was lying on. ⁵ Jesus, seeing their faith, said to the paralytic, “Son, your sins are forgiven you.” ⁶ But there were some of the scribes sitting there, and reasoning in their hearts, ⁷ “Why does this man speak blasphemies like that? Who can forgive sins but God alone?” ⁸ Immediately Jesus, perceiving in his spirit that they so reasoned within themselves, said to them, “Why do you reason these things in your hearts? ⁹ Which is easier, to tell the paralytic, ‘Your sins are forgiven;’ or to say, ‘Arise, and take up your bed, and walk?’ ¹⁰ But that you may know that the Son of Man has authority on earth to forgive sins”—he said to the paralytic— ¹¹ “I tell you, arise, take up your mat, and go to your house.” ¹² He arose, and immediately took up the mat, and went out in front of them all; so that they were all amazed, and glorified God, saying, “We never saw anything like this!”
  
  WP-Bible plugin

Jezus ozdravi hromega

1 Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnaum, se je razvedelo, da je v hiši. 2 Veliko se jih je zbralo, tako da še v predverju ni bilo več prostora, in jim je govoril besedo.  3 Tedaj so prišli  in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. 4 Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. 5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: “Otrok, odpuščeni so ti grehi!”

6 Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu premišljevali: 7 “Kaj ta tako govori?  To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?” 8 Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: “Kaj tako premišljujete v svojih srcih? 9 Kaj je laže: reči hromemu: Odpuščeni so ti grehi ali reči: “Vstani, vzemi svojo postelji in hodi!” 10 Ampak, da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,” 11 je rekel hromemu: ” Pravim ti, “Vstani, vzemi svojo postelji in pojdi domov.” 12 Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: “Kaj takega še nikoli nismo videli.”

…

…

…

RAZMIŠLJANJA O SKRIVNOSTIH JEZUSOVEGA TRPLJENJA

MED ROŽNIM VENCEM BOŽJEGA USMILJENJA

V LUČI  EVANGELIJA

…

…

…

Ki je za nas krvavi pot potil…

…

Ko vidiš njihovo vero,  rečeš hromemu:”Otrok, odpuščeni so ti grehi!”

…

Vidiš njihovo iznajdljivo vero. Zaupajo Vate, zato premagajo vse ovire, da pridejo k Tebi.

Glej, bliža pa se srečanje z nekom, kateremu si Ti ovira. Poln je samega sebe,  zato v njegovem srcu ni prostora Zate. Umakneš se v samoto. Poklekneš. Tečejo krvave znojne kaplje, ko dahneš iz vsega srca:”Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!”

…

…

…

Ki je za nas bičan bil

…

Zaslišiš:”Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga!”

…

Tvoje odpuščanje imajo za bogokletje, ker ne verjamejo, da si Božji Sin. Učiš nas prositi Očeta:

Odpusti nam, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Uči nas odpuščati, ker to osvobaja nas in tistega, kateremu odpustimo.  Odpuščanje zdravi. Resnično svoboden je samo tisti, ki vse odpusti.

Glej, Tebe pa krivično sodijo. Ljudstvo zahteva smrtno obsodbo. Molče jo sprejmeš. Le v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”

…

…

…

Ki je za nas s trnjem kronan bil

…

Sprašuješ: “Kaj je laže: reči hromemu: Odpuščeni so ti grehi ali reči “Vstani, vzemi posteljo in hodi!”

…

Kaj pomaga človeku, če si zdravje pridobi, svojo dušo pa pogubi? Kaj pomaga hromemu, če shodi, njegova duša pa blodi? Zato hromemu najprej rečeš: “Otrok, odpuščeni so ti grehi!” Osvobodiš ga vse umazanije greha in iz njega narediš novega človeka.

Glej, tu pa je trenutek, ko se Ti vsi, ki si jih ozdravljal, posmehujejo. Privoščijo Ti trnjevo krono. Zasliši se smeh, ko Ti nekdo pljune v obraz. Ves ubog molčiš in trpiš. Le v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”

…

…

…

ki je za nas težki križ nesel

…

Ampak, da bomo vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, rečeš hromemu: “Pravi ti: Vstani, vzemi svojo postelji in pojdi domov!”

…

Ti imaš oblast odpuščati grehe. Iz starega narediti novo. Spelješ pot skozi puščavo in reke skozi pustinjo. Vse delaš novo in novemu daješ rast. Takšna je Božja oblast.

Človek pa si v svoji slepoti lasti drugačno oblast. Iz novega dela staro. Iz lepih medsebojnih odnosov naredi težko breme. In to breme ponudi Tebi. Molče ga sprejmeš. Teža križa se zareže v  boleče rame. Čeprav padaš, ga ne odvržeš, le za nas v Srcu tiho prosiš:

“Oče, odpusti jim!”

…

…

…

Ki je za nas križan bil

Hromi vstane, dvigne posteljo ter gre ven vpričo vseh, tako da so vsi iz sebe in slavijo Boga ter govorijo: “Kaj takega še nikoli nismo videli!”

Hromi na Tvojo besedo vstane, dvigne posteljo in gre ven vpričo vseh. Nič Ti ni nemogoče, a se kljub temu ne skriješ pred človeško hudobijo. Visiš pribit na križ. Od svobodnega človeka sicer sprejmeš vse, kar Ti zmore dati, a mu nikdar ne vračaš s hudim. Vračaš z odpuščanjem, ki ga zmore samo ljubezen. Svoje trpljenje daruješ za tistega, ki Ti ga povzroča. Umirajoč dahneš:

“Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo!” V Očetovih rokah smrti pač ni, zato, glej, tretji dan zopet ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ, AMEN!

…

…

…

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:

….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev.
Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.
O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj
trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.

V ta namen Ti darujemo svoje trpljenje, ki nam ga podarja Tvoja previdnost. Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi. Sprejmi po rokah Marije v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih
nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…