Vrtnice Jezusovega in Marijinega srca
Mar
03
Avtor: M | Komentarji (0)

Iz 65,18Iz 65,18
English: World English Bible - WEB

18 But be you glad and rejoice forever in that which I create; for, behold, I create Jerusalem a rejoicing, and her people a joy.

WP-Bible plugin

Da, veselite in radujete se na veke

tega, kar bom ustvaril:

kajti glej, ustvaril bom Jeruzalem za radost,

njegovo ljudstvo za veselje.

 

LJUDSTVO ZA VESELJE




Mar
03
Avtor: M | Komentarji (0)

Poglejmo, kam vodijo Božje sledi današnjega datuma:

Jn 3,3Jn 3,3
English: World English Bible - WEB

3 Jesus answered him, “Most assuredly, I tell you, unless one is born anew, The word translated “anew” here and in also means “again” and “from above”. he can’t see the Kingdom of God.”

WP-Bible plugin

Jezus je odgovoril in mu rekel:

»Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.

Božje kraljestvo



Mar
03
Avtor: M | Komentarji (0)

 

 

Vrtnice JMS 2008

 

 

 

Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen v SLO in EU –

za vse bolnike, trpeče, osamljene…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

ODSTRANITE KAMEN

O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.

• iz evangelija po Janezu (Jn 11, 1-45Jn 11, 1-45
English: World English Bible - WEB

11 1 Now a certain man was sick, Lazarus from Bethany, of the village of Mary and her sister, Martha. 2 It was that Mary who had anointed the Lord with ointment, and wiped his feet with her hair, whose brother, Lazarus, was sick. 3 The sisters therefore sent to him, saying, “Lord, behold, he for whom you have great affection is sick.” 4 But when Jesus heard it, he said, “This sickness is not to death, but for the glory of God, that God’s Son may be glorified by it.” 5 Now Jesus loved Martha, and her sister, and Lazarus. 6 When therefore he heard that he was sick, he stayed two days in the place where he was. 7 Then after this he said to the disciples, “Let’s go into Judea again.” 8 The disciples told him, “Rabbi, the Jews were just trying to stone you, and are you going there again?” 9 Jesus answered, “Aren’t there twelve hours of daylight? If a man walks in the day, he doesn’t stumble, because he sees the light of this world. 10 But if a man walks in the night, he stumbles, because the light isn’t in him.” 11 He said these things, and after that, he said to them, “Our friend, Lazarus, has fallen asleep, but I am going so that I may awake him out of sleep.” 12 The disciples therefore said, “Lord, if he has fallen asleep, he will recover.” 13 Now Jesus had spoken of his death, but they thought that he spoke of taking rest in sleep. 14 So Jesus said to them plainly then, “Lazarus is dead. 15 I am glad for your sakes that I was not there, so that you may believe. Nevertheless, let’s go to him.” 16 Thomas therefore, who is called Didymus, “Didymus” means “Twin” said to his fellow disciples, “Let’s go also, that we may die with him.” 17 So when Jesus came, he found that he had been in the tomb four days already. 18 Now Bethany was near Jerusalem, about fifteen stadia 15 stadia is about 2.8 kilometers or 1.7 miles away. 19 Many of the Jews had joined the women around Martha and Mary, to console them concerning their brother. 20 Then when Martha heard that Jesus was coming, she went and met him, but Mary stayed in the house. 21 Therefore Martha said to Jesus, “Lord, if you would have been here, my brother wouldn’t have died. 22 Even now I know that, whatever you ask of God, God will give you.” 23 Jesus said to her, “Your brother will rise again.” 24 Martha said to him, “I know that he will rise again in the resurrection at the last day.” 25 Jesus said to her, “I am the resurrection and the life. He who believes in me, though he die, yet will he live. 26 Whoever lives and believes in me will never die. Do you believe this?” 27 She said to him, “Yes, Lord. I have come to believe that you are the Christ, God’s Son, he who comes into the world.” 28 When she had said this, she went away, and called Mary, her sister, secretly, saying, “The Teacher is here, and is calling you.” 29 When she heard this, she arose quickly, and went to him. 30 Now Jesus had not yet come into the village, but was in the place where Martha met him. 31 Then the Jews who were with her in the house, and were consoling her, when they saw Mary, that she rose up quickly and went out, followed her, saying, “She is going to the tomb to weep there.” 32 Therefore when Mary came to where Jesus was, and saw him, she fell down at his feet, saying to him, “Lord, if you would have been here, my brother wouldn’t have died.” 33 When Jesus therefore saw her weeping, and the Jews weeping who came with her, he groaned in the spirit, and was troubled, 34 and said, “Where have you laid him?” They told him, “Lord, come and see.” 35 Jesus wept. 36 The Jews therefore said, “See how much affection he had for him!” 37 Some of them said, “Couldn’t this man, who opened the eyes of him who was blind, have also kept this man from dying?” 38 Jesus therefore, again groaning in himself, came to the tomb. Now it was a cave, and a stone lay against it. 39 Jesus said, “Take away the stone.” Martha, the sister of him who was dead, said to him, “Lord, by this time there is a stench, for he has been dead four days.” 40 Jesus said to her, “Didn’t I tell you that if you believed, you would see God’s glory?” 41 So they took away the stone from the place where the dead man was lying. Jesus lifted up his eyes, and said, “Father, I thank you that you listened to me. 42 I know that you always listen to me, but because of the multitude that stands around I said this, that they may believe that you sent me.” 43 When he had said this, he cried with a loud voice, “Lazarus, come out!” 44 He who was dead came out, bound hand and foot with wrappings, and his face was wrapped around with a cloth. Jesus said to them, “Free him, and let him go.” 45 Therefore many of the Jews, who came to Mary and saw what Jesus did, believed in him.

WP-Bible plugin
)

1 Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. 2 Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. 3 Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« 4 Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« 5 Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. 6 Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. 7 Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« 8 Učenci so mu dejali: »Rabi, pravkar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« 9 Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; 10 če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« 11 To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« 12 Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« 13 Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. 14 Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. 15 Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« 16 Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«

Jezus je vstajenje in življenje

17 Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar že štiri dni v grobu. 18 Betanija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. 19 Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. 20 Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. 21 Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; 22 a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« 23 Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« 24 Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« 25 Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; 26 in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« 27 Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«

Jezus joka

28 In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« 29 Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. 30 Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. 31 Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. 32 Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« 33 Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen in se je vznemiril. 34 In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35 Jezus se je zjokal. 36 Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« 37 Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

38 Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. 39 Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« 40 Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« 41 Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. 42 Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43 In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« 44 In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«

Lazar oživi

45 Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj.

 

 

Ki je za nas krvavi pot potil…

Sestri Ti pošljeta sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.«

Glej, na Oljski gori moliš in potiš krvavi pot. Veš, da smo bolni tudi mi. Rad nas imaš. Nočeš naše večne smrti, ampak hočeš, da se spreobrnemo in živimo po Tvojem zgledu. Poklekneš in vdano sprejmeš nalogo: POMAGATI ČLOVEKU, zato dahneš:

“Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi.”

 

 

 

 

Ki je za nas bičan bil

Ko slišiš, da je tisti, ki ga imaš rad, bolan, rečeš: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«

Nobena bolezen ni za smrt, ampak da bo po njej poveličan Božji Sin. Nobena bolezen ni za prekletstvo, ampak za blagoslov. Glej, daješ nam zgled nedolžnega. Krotko sprejemaš krivične udarce in nikogar ne udariš nazaj: ne z zamero, ne z obsodbo, ne z naklepom maščevanja…

Ti ljubiš tudi tega, ki Te bije. Zato v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti mu!”

 

 

 

 

 

 

Ki je za nas s trnjem kronan bil

Rečeš: “Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa rečejo: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« Ti govoriš o njegovi smrti, oni pa mislijo, da govoriš o navadnem spanju.

Ti govoriš o Božjem, mi pa mislimo na človeško. Toda tudi Ti si človek. Daješ nam zgled človeka, ki misli, govori in živi po Božje. Sprejmeš darilo grešnika: TRNJEVO KRONO, Tvoje darilo grešniku pa je NEDOLŽNI CVET LJUBEZNI. Želiš zbuditi grešnika v novo življenje, zato v Srcu tiho prosiš: Oče, odpusti mu!”

 

 

 

 

 

 

ki je za nas težki križ nesel

V sebi si pretresen in greš h grobu. Glej votlina in pred njo prislonjen kamen.

Rečeš: »Odstranite kamen!«

Kamen – znamenje nevere, obupa in pomanjkanja ljubezni. Prislonimo ga pred svoje srce in umremo Tebi in sočloveku. Ti daješ drugačen zgled: Poln vere, upanja in ljubezni objameš križ obtežen z našimi kamni in ga tiho nosiš. Ko pod težo naših kamnitih src padaš, v svojem Srcu tiho prosiš:

“Oče, odpusti jim!”

 

 

 

 

 

 

Ki je za nas križan bil

 

Odstranijo kamen; Ti pa vzdigneš oči in rečeš: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal”.

Oče Te vselej usliši. Tudi nam odpušča po Tvoji zaslugi. Glej, celo v smrtnih bolečinah, umirajoč na križu prosiš za nas: Oče, odpusti jim! Tvoj zadnji izdih ujamejo Očetove roke, ki Te tretji dan dvignejo v novo življenje. Tvoje trpljenje ni bilo za smrt, ampak da se po Njem razodenejo velika Božja dela…da bi mi odstranili kamen greha in živeli po Božje.

 

 

 

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:

….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.
O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.

V ta namen Ti darujemo svoje trpljenje, ki nam ga podarja Tvoja previdnost. Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

Sprejmi to po rokah Marije, srednice vseh milosti in v edinosti z žrtvami njenega brezmadežnega srca.

Sprejmi v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…