Poglejmo, kam vodijo Božje sledi današnjega datuma:

Mt 25,2Mt 25,2
English: World English Bible - WEB
2 Five of them were foolish, and five were wise.

WP-Bible plugin

Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih.

Lk 4,24Lk 4,24
English: World English Bible - WEB
24 He said, “Most assuredly I tell you, no prophet is acceptable in his hometown.

WP-Bible plugin

In rekel je:

“Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.”

 

 

Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen v SLO in EU –

 

za vse bolnike, trpeče, osamljene…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

 

 

VERUJEŠ V SINA ČLOVEKOVEGA?

 

 

• O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo

 

• iz evangelija po Janezu (Jn 9, 1-41Jn 9, 1-41
English: World English Bible - WEB
9 ¹ As he passed by, he saw a man blind from birth. ² His disciples asked him, “Rabbi, who sinned, this man or his parents, that he was born blind?” ³ Jesus answered, “Neither did this man sin, nor his parents; but, that the works of God might be revealed in him. ⁴ I must work the works of him who sent me, while it is day. The night is coming, when no one can work. ⁵ While I am in the world, I am the light of the world.” ⁶ When he had said this, he spat on the ground, made mud with the saliva, anointed the blind man’s eyes with the mud, ⁷ and said to him, “Go, wash in the pool of Siloam” . So he went away, washed, and came back seeing. ⁸ The neighbors therefore, and those who saw that he was blind before, said, “Isn’t this he who sat and begged?” ⁹ Others were saying, “It is he.” Still others were saying, “He looks like him.” He said, “I am he.” ¹⁰ They therefore were asking him, “How were your eyes opened?” ¹¹ He answered, “A man called Jesus made mud, anointed my eyes, and said to me, ‘Go to the pool of Siloam, and wash.’ So I went away and washed, and I received sight.” ¹² Then they asked him, “Where is he?” He said, “I don’t know.” ¹³ They brought him who had been blind to the Pharisees. ¹⁴ It was a Sabbath when Jesus made the mud and opened his eyes. ¹⁵ Again therefore the Pharisees also asked him how he received his sight. He said to them, “He put mud on my eyes, I washed, and I see.” ¹⁶ Some therefore of the Pharisees said, “This man is not from God, because he doesn’t keep the Sabbath.” Others said, “How can a man who is a sinner do such signs?” There was division among them. ¹⁷ Therefore they asked the blind man again, “What do you say about him, because he opened your eyes?” He said, “He is a prophet.” ¹⁸ The Jews therefore did not believe concerning him, that he had been blind, and had received his sight, until they called the parents of him who had received his sight, ¹⁹ and asked them, “Is this your son, who you say was born blind? How then does he now see?” ²⁰ His parents answered them, “We know that this is our son, and that he was born blind; ²¹ but how he now sees, we don’t know; or who opened his eyes, we don’t know. He is of age. Ask him. He will speak for himself.” ²² His parents said these things because they feared the Jews; for the Jews had already agreed that if any man would confess him as Christ, he would be put out of the synagogue. ²³ Therefore his parents said, “He is of age. Ask him.” ²⁴ So they called the man who was blind a second time, and said to him, “Give glory to God. We know that this man is a sinner.” ²⁵ He therefore answered, “I don’t know if he is a sinner. One thing I do know: that though I was blind, now I see.” ²⁶ They said to him again, “What did he do to you? How did he open your eyes?” ²⁷ He answered them, “I told you already, and you didn’t listen. Why do you want to hear it again? You don’t also want to become his disciples, do you?” ²⁸ They insulted him and said, “You are his disciple, but we are disciples of Moses. ²⁹ We know that God has spoken to Moses. But as for this man, we don’t know where he comes from.” ³⁰ The man answered them, “How amazing! You don’t know where he comes from, yet he opened my eyes. ³¹ We know that God doesn’t listen to sinners, but if anyone is a worshipper of God, and does his will, he listens to him. ³² Since the world began it has never been heard of that anyone opened the eyes of someone born blind. ³³ If this man were not from God, he could do nothing.” ³⁴ They answered him, “You were altogether born in sins, and do you teach us?” They threw him out. ³⁵ Jesus heard that they had thrown him out, and finding him, he said, “Do you believe in the Son of God?” ³⁶ He answered, “Who is he, Lord, that I may believe in him?” ³⁷ Jesus said to him, “You have both seen him, and it is he who speaks with you.” ³⁸ He said, “Lord, I believe!” and he worshiped him. ³⁹ Jesus said, “I came into this world for judgment, that those who don’t see may see; and that those who see may become blind.” ⁴⁰ Those of the Pharisees who were with him heard these things, and said to him, “Are we also blind?” ⁴¹ Jesus said to them, “If you were blind, you would have no sin; but now you say, ‘We see.’ Therefore your sin remains.

WP-Bible plugin)

 

 

1 Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. 2 Njegovi učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela. 4 Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. 5 Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« 6 Ko je to izgovoril, je pljunil na tla in s slino naredil blato. Pomazal mu je z blatom oči 7 in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. 8 Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« 9 Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govoril: »Jaz sem.« 10 Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« 11 On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je naredil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij.‹ Šel sem tja, se umil in spregledal.« 12 Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.«

 

Farizeji zaslišujejo ozdravljenega

 

13 Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. 14 Tisti dan, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči, je bila sobota. 15 In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.« 16 Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. 17 Slepemu so tedaj ponovno rekli: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«

 

18 Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. 19 Vprašali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« 20 Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; 21 kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, midva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« 22 To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. 23 Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«

 

24 Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« 25 On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« 26 Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« 27 Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?« 28 In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. 29 Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« 30 Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne veste, od kod je, meni pa je odprl oči. 31 Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in uresničuje njegovo voljo, tega usliši. 32 Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. 33 Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« 34 Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.

 

 

 

35 Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« 36 In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« 37 Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« 38 Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. 39 In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.«

 

40 To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« 41 Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo,‹ vaš greh ostane.«

 

 

 

Ki je za nas krvavi pot potil…

 

Slepemu rečeš: “ Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta!”

 

 

Glej, na Oljski gori moliš in potiš krvavi pot, veš, da se bliža ura, ko se bo oblast teme razbesnela nad Teboj. Težko Ti je, a ostajaš Luč, saj opravljaš dela Očeta, ki Te je poslal. Padeš na kolena in vdano sprejmeš tudi težji del svojega poslanstva. Ponižno dahneš: “Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi.”

 

 

 

Ki je za nas bičan bil

 

Učenci Te sprašujejo: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Ti odgovoriš: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.”

 

 

Tudi Ti ne grešiš, a Te vseeno bičajo kot največjega zločinca. Oče si za razodetje svoje Ljubezni ne izbere velikih duhovnikov, ne oblastnikov, ne učenjakov ali bogatih veljakov, ampak razodeva največje Božje delo po Tvojem vdanem prenašanju trpljenja. Razodeva Božje delo, ko ob vsakem udarcu biča v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”

 

 

 

Ki je za nas s trnjem kronan bil

 

Slišiš, da farizeji človeka, ki si mu vrnil vid, vržejo ven.

 

 

Greh v človeku izsuši ljubezen, zato so farizeji polni maščevanja. Kljub temu, da ozdraviš sleporojenega, ne verujejo Vate. Tudi Tvoja trnjeva krona je sad nevere vojakov, ki se Tvoji krotkosti posmehujejo. Tebi pa njihovo sovraštvo ne izsuši ljubezni. V zavetju Očetove ljubezni v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”

 

 

 

ki je za nas težki križ nesel

 

Poiščeš človeka, ki si mu vrnil vid in ga vprašaš:»Veruješ v Sina človekovega?« Ta odgovori: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Rečeš mu: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.«

 

 

Poiščeš človeka, ki si mu vrnil vid, da bi mu razodel svojo Božje sinovstvo. Tudi s križem naših grehov na ramenih, ne nehaš iskati človeka. Zahvaljuješ se Očetu za vse, ki Te spremljajo in čutijo s Teboj. Za vse, ki Ti trpljenje privoščijo, pa v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”

 

 

 

Ki je za nas križan bil

 

Farizejem rečeš: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo,‹ vaš greh ostane.«

 

 

Kdor je zase prepričan, da nima greha, mu ga ne moreš odpustiti, zato mu greh ostane. Ti, ki edini nimaš nobenega greha, sprejmeš nase vse trpljenje, ki ga povzroči greh. Pustiš celo, da Te sramotno pribijemo na križ med dva razbojnika. Eden izmed njih je prepričan, da vidi, zato se iz Tebe norčuje. Drugi pa skesano prizna svoj greh, zato mu rečeš: “Še danes boš z menoj v raju!”

 

 

Tako dopolniš delo tistega, ki Te je poslal in dahneš: “Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo!”

 

 

 

 

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:

 

….spontane…nato zaključek:

 

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.

 

 

O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.

 

V ta namen Ti darujemo svoje trpljenje, ki nam ga podarja Tvoja previdnost. Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

 

Sprejmi to po rokah Marije, srednice vseh milosti in v edinosti z žrtvami njenega brezmadežnega srca.

 

 

Sprejmi v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…