Vrtnice Jezusovega in Marijinega srca
feb
18
Avtor: +M | Komentarji (0)

Lk 6,38Lk 6,38
English: World English Bible - WEB

38 “Give, and it will be given to you: good measure, pressed down, shaken together, and running over, will be given to you. literally, into your bosom. For with the same measure you measure it will be measured back to you.”

WP-Bible plugin

Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«



feb
18
Avtor: +M | Komentarji (0)

 

Molitev za širjenje in pospeševanje češčenja JMS, za edinost in ljubezen v SLO in EU –

za vse bolnike, trpeče, osamljene…po bolnicah, doma, v domovih starejših, zaporih

JAZ SEM, KI GOVORIM S TEBOJ

O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo


• iz evangelija po Janezu (Jn 4, 5-42Jn 4, 5-42
English: World English Bible - WEB

5 So he came to a city of Samaria, called Sychar, near the parcel of ground that Jacob gave to his son, Joseph. 6 Jacob’s well was there. Jesus therefore, being tired from his journey, sat down by the well. It was about the sixth hour noon. 7 A woman of Samaria came to draw water. Jesus said to her, “Give me a drink.” 8 For his disciples had gone away into the city to buy food. 9 The Samaritan woman therefore said to him, “How is it that you, being a Jew, ask for a drink from me, a Samaritan woman?” 10 Jesus answered her, “If you knew the gift of God, and who it is who says to you, ‘Give me a drink,’ you would have asked him, and he would have given you living water.” 11 The woman said to him, “Sir, you have nothing to draw with, and the well is deep. From where then have you that living water? 12 Are you greater than our father, Jacob, who gave us the well, and drank of it himself, as did his children, and his cattle?” 13 Jesus answered her, “Everyone who drinks of this water will thirst again, 14 but whoever drinks of the water that I will give him will never thirst again; but the water that I will give him will become in him a well of water springing up to eternal life.” 15 The woman said to him, “Sir, give me this water, so that I don’t get thirsty, neither come all the way here to draw.” 16 Jesus said to her, “Go, call your husband, and come here.” 17 The woman answered, “I have no husband.” Jesus said to her, “You said well, ‘I have no husband,’ 18 for you have had five husbands; and he whom you now have is not your husband. This you have said truly.” 19 The woman said to him, “Sir, I perceive that you are a prophet. 20 Our fathers worshiped in this mountain, and you Jews say that in Jerusalem is the place where people ought to worship.” 21 Jesus said to her, “Woman, believe me, the hour comes, when neither in this mountain, nor in Jerusalem, will you worship the Father. 22 You worship that which you don’t know. We worship that which we know; for salvation is from the Jews. 23 But the hour comes, and now is, when the true worshippers will worship the Father in spirit and truth, for the Father seeks such to be his worshippers. 24 God is spirit, and those who worship him must worship in spirit and truth.” 25 The woman said to him, “I know that Messiah comes,” . “When he has come, he will declare to us all things.” 26 Jesus said to her, “I am he, the one who speaks to you.” 27 At this, his disciples came. They marveled that he was speaking with a woman; yet no one said, “What are you looking for?” or, “Why do you speak with her?” 28 So the woman left her water pot, and went away into the city, and said to the people, 29 “Come, see a man who told me everything that I did. Can this be the Christ?” 30 They went out of the city, and were coming to him. 31 In the meanwhile, the disciples urged him, saying, “Rabbi, eat.” 32 But he said to them, “I have food to eat that you don’t know about.” 33 The disciples therefore said one to another, “Has anyone brought him something to eat?” 34 Jesus said to them, “My food is to do the will of him who sent me, and to accomplish his work. 35 Don’t you say, ‘There are yet four months until the harvest?’ Behold, I tell you, lift up your eyes, and look at the fields, that they are white for harvest already. 36 He who reaps receives wages, and gathers fruit to eternal life; that both he who sows and he who reaps may rejoice together. 37 For in this the saying is true, ‘One sows, and another reaps.’ 38 I sent you to reap that for which you haven’t labored. Others have labored, and you have entered into their labor.” 39 From that city many of the Samaritans believed in him because of the word of the woman, who testified, “He told me everything that I did.” 40 So when the Samaritans came to him, they begged him to stay with them. He stayed there two days. 41 Many more believed because of his word. 42 They said to the woman, “Now we believe, not because of your speaking; for we have heard for ourselves, and know that this is indeed the Christ, the Savior of the world.”

WP-Bible plugin
)

5 Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 6 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

7 Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« 8 Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. 9 Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) 10 Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« 11 Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? 12 Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« 13 Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. 14 Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« 15 Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«

16 Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« 17 Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; 18 kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« 19 Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. 20 Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« 21 Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. 22 Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. 23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. 24 Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« 25 Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« 26 Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj

27 Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« 28 Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: 29 »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« 30 Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.

31 Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« 32 On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« 33 Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« 34 Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. 35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« 40 Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 41 Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. 42 Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

Ki je za nas krvavi pot potil…

Učenci Te prosijo: »Rabi, jej!« Ti pa rečeš: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci govorijo med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Ti pa rečeš »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.

Glej, tudi na Oljski gori se hraniš z Očetovo voljo. Klečiš na zemlji, razmočeni s Tvojimi lastnimi krvavimi znojnimi kapljami in dahneš: “Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi.”

Ki je za nas bičan bil

Samarijanki rečeš: “ Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče.”

Glej, tu je ura, ko biči mesarijo po Tvojem usmiljenem hrbtu. Ti pa daješ zgled pravega častilca Očeta, v duhu in resnici. Krotko sprejemaš krivične udarce in v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”


Ki je za nas s trnjem kronan bil

Samarijanki rečeš: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode. “


Samarijanka ne ve, da jo prosi za vodo sam Božji Sin. Glej, tudi vojaki, ki se posmehujejo Tvoji trnjevi kroni, ne vedo, da se posmehujejo Božjemu Sinu. Zato krotko stojiš in zanje v Srcu tiho prosiš:

Oče, odpusti jim!”


ki je za nas težki križ nesel

Samarijanki rečeš: “Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.”

V Svetem Duhu in Resnici daješ zgled, kako častiti Očeta. Glej, ljubeče objameš križ naših slabosti in ga vztrajno vlečeš proti vrhu. Čeprav se zagledani sami vase pogosto spotikamo ob Tvojih padcih pod križem, nas ne nehaš ljubiti. Za nas v Srcu tiho prosiš: “Oče, odpusti jim!”


Ki je za nas križan bil

Učencem praviš: “V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

Glej, Ti se trudiš, mi pa stopamo v Tvoj trud. S svojimi grehi Te krivično obsodimo, ranimo, zasmehujemo, Ti na rame naložimo vso svojo bedo in Te sramotno pribijemo na križ. Ti pa se trudiš za nas in odpuščaš do zadnjega diha, ko dahneš: “Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo!”

Oče sprejme Tvoj trud in Te obudi v novo, večno Življenje. Vabiš nas, naj stopimo na Tvojo uhojeno stezico srca.

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:

….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.


O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.

V ta namen Ti darujemo svoje trpljenje, ki nam ga podarja Tvoja previdnost. Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

Sprejmi to po rokah Marije, srednice vseh milosti in v edinosti z žrtvami njenega brezmadežnega srca.

Sprejmi v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…