Ki je za nas krvavi pot potil…

Ko si hodil ob jezeru, si zagledal dva brata: Simona in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča.  Rekel si jima: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.”

Ti si lovil ljudi  v mreže Božje ljubezni in jim oznanjal Očeta.  A glej, greh!  Težko Ti je ob hinavskem hladu sovraštva, ki si ga začutil  s strani oblastnikov. Tako ti je težko, da tečejo krvave znojne kaplje, a v  molitvi na Oljski gori vdano dahneš:  “Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!”

Ki je za nas bičan bil

Simon in Andrej sta takoj pustila mreže in šla za Teboj!

Takoj sta šla za Teboj. Nič nista spraševala. Tvoja Beseda jima je osvojila srce, zato sta ti popolnoma zaupala. Tvoja Beseda pa ni osvojila vseh src. Nekatera so tako zakrknila, da so v Tebi videli le vsiljivca, ki se ga je potrebno znebiti. Ko so krivični biči puščali na Tvojem hrbtu krvave sledi, si v Srcu tiho prosil: “Oče, odpusti jim!”

Ki je za nas s trnjem kronan bil

In ko si šel naprej, si zagledal  druga dva brata: Jakoba in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical si ju in takoj sta  pustila čoln in očeta ter šla za Teboj.

Takoj sta pustila vse, ker sta Ti zaupala. Brez odlašanja sta sprejela Božje vabilo. Tako kot Tvoja Mati. Bila je pripravljena, da sprejme Božjo voljo tudi  v trenutku, ko je blagoslovljeni sad njenega telesa stal  opljuvan in okronan s trnjem pred krivičnimi sodniki. Skupaj s Teboj je v Srcu tiho prosila:

 “Oče, odpusti jim!”

ki je za nas težki križ nesel

Hodil si po vsej Galileji. Učil si po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva.

Učil si evangelij kraljestva, kjer vladata pravičnost in mir. Učil si Ljubezen, a požel sovraštvo. Požel si težki križ, ki so mu naši grehi dali takšno težo, da si pod njim padal na tla. Nate smo izlivali strup zaničevanja in posmeha. Mučiteljem si videl v srce, zato si v svojem Srcu tiho prosil:

“Oče, odpusti jim!”    

Ki je za nas križan bil

Ozdravljal si vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom.

Ozdravljal si povsod, razen v domačem kraju, kjer niso verjeli, da si Božji Sin. Tudi veliki duhovniki niso verjeli, da si Božji Sin. Oznanjal si  Očeta, ki ga niso poznali.  Kljub smrti na križu je bila Tvoja duša varna v  Očetovih rokah.  Očetovo naklonjenost lahko odvzame le naš lastni greh. S Teboj v srcu zato ni več mučeništva, je le veselje ob Tvoji bližini, četudi pelje preko križa. Jezus, ostani vedno z nami.

Položimo pred Gospoda svoje prošnje:

….spontane…nato zaključek:

Posebej pa Te prosimo za našo (prosimo po imenu za vsakega prisotnega)…in vse, ki se nam priporočajo v molitev. Blagoslovi nas ta trenutek in prosimo, blagoslovi tudi zadnjo uro tistega izmed nas, ki bo prvi umrl.

O, Jezus, Jagnje Božje, ki se neprestano daruješ na naših oltarjih v zveličanje sveta, hočemo se združiti s Teboj in s Teboj trpeti v povezanosti z vso Cerkvijo.

V ta namen Ti darujemo svoje trpljenje,  ki nam ga podarja Tvoja previdnost. Naj bo naša slabotna žrtev v blagoslov za Cerkev, duhovnike in grešnike, kar smo mi vsi.

Sprejmi to po rokah Marije, srednice vseh milosti in v edinosti z žrtvami njenega brezmadežnega srca.

Sprejmi v svoje Srce te izrečene prošnje, pa tudi tiste, ki jih nosimo v svojem srcu, KI ŽIVIŠ IN NAS LJUBIŠ VEKOMAJ. Amen. Oče naš, Zdrava Marija…